RK Ljubljana > Veterani > Novice > Veterani "zablesteli" v Trstu

Novice

Veterani "zablesteli" v Trstu

25.07.2012
Veterani

Dobili smo se v četrtek na našem starem zbiralnem mestu – na Žaku. Kot smo že navajeni iz preteklih let, zamudniki niso spremenili svojih navad in so ponovno zamudili. Poleg tega smo bili deležni odpovedim določenih legend. Med čakanjem na zamudnike in razporejanjem po kombijih, smo nazdravili s »kitajcem« na uspešno turnejo.

Slike iz turnirja si lahko ogledate v galeriji.

Po 15 min vožnje je prva postaja Lom; do Trsta je bilo še daleč in smo morali narediti zaloge sendvičev in ostalih nujno potrebnih rekvizitov. V nadaljevanju je prevoz potekal brez večjih težav vse do našega prenočišča v Opčinah. Po prispetju na cilj, smo imeli še nekaj časa za počitek po dolgi vožnji, ker v Italiji nihče ne dela med 15:00 in 18:00 uro. Ko so dotični prišli in nam razdelili ključe, smo se razdelili po sobah,  razporejeni po ustaljenem redu. Ko smo se nališpali smo odhiteli na otvoritveno zabavo, ki je potekala v Trstu, kjer je organizator predstavil vse ekipe in poskrbel za veliko hrane, ki jo je skoraj zmanjkalo, ko so se naši lačni fantje prijeli krožnikov. Po zabavi smo odšli na znano Ponte-Rosso, kamor nismo šli po kavbojke »kot so bili navajeni starejši igralci«, ampak na ulični koncert - one man band in … nadaljevanje zabave. V hotel smo se skoraj vsi odpravili, razen manjše skupine naših splavarjev, ki so od blizu občudovali morje in čolne…

Naslednje jutro smo se zbudili in pred vrati je že stal naš spremljevalec iz Portugalske, ki je prosil, da pohitimo. Ker imajo v hotelu spet svoj pravilnik in strežejo zajtrk šele po 8:00, smo morali počakati na malo okrepitve pred tekmovanjem. Seveda, naši splavarji in naša okrepitev iz Zagreba so malo podaljšali svoj počitek, tako da je bil Portugalec že precej nervozen... 
veterani 

Ko smo se končno odpravili na igrišče, so se na avtobusu že opazili nervozni obrazi pred tekmo. Prispeli smo na kraj dogajanja in se takoj odpravili v garderobo in začeli s postavljanjem igralcev. Oblečeni v nove drese smo se odpravili na naše igrišče in poiskali prvo senco, ker je sonce že zgodaj močno pripekalo in nekateri soigralci so potrebovali dodaten počitek. Bližal se je čas prve tekme, ko nam je kapetan Ljubo ukazal, da se moramo ogreti. Bizi je prevzel ekipo in začeli smo z vsemi starimi znanimi vajami, pri katerih smo ugotovili, da je gibčnost določenih delov telesa načel zob časa in smo zato rajši kakšno vajo preskočili.

Prva tekma je bila proti francoskim veteranom LES BISONQUINZE. Kapetan se je dogovoril z nasprotno ekipo o pravilih igranja v duhu veteranov…  in začetek tekme… 

Francozi v prvem polčasu sploh niso prišli iz svojega 22. metrskega prostora. Proti koncu polčasa smo le nagradili naše opsedanje in povedli s 5:0. Navkljub dogovoru o pravilih igre pred tekmo je bila praksa drugačna: nabijanje, gaženje, ščipanje... Želvam so oklepi zdržali in z njimi zaustavili skoraj vse poskuse napadov ter v drugem polčasu dosegle še drugo polaganje. Končni rezultat je bil 10:5 za želve.

Posebnosti na igrišču:

- Sindžo spet potrjevl zadetke-skore

- igrali so vsi od najmlajšega do mladega

- Dejči ostal brez podplata

- pametni 'kick' s strani Kranjca

- dobili 'kristalkota'

- Bizi se je poškodoval v 36. Sekundi

- najmlajši igralec je užival v igri

 

Po odlični prvi tekmi smo se vsi rajši umaknili v senco in na veliko razlagali o vseh akcijah in o vsem, kar se je dogajalo na igrišču. Po kratkem počitku in prvem navdušenju nad zmago proti francozom, smo se odpravili ogledati še ostala prizorišča tekem in dogajanje ob igriščih. V tem času smo našega zagrebčana »prodali« dalmatincem (beri: splitski Nadi), na soncu so nekateri oponašali »kalamare na žaru«, Planta je vse dokumentiral na svojem »kemu«…

Pred naslednjo tekmo smo se ponovno zbrali ob igrišču v naši senčki, ki je na žalost počasi izginjala. Vidno utrujeni smo ponovno začeli z ogrevanjem, ki je bilo slabše, kot predhodno, in že smo bili »pripravljeni« na novo tekmo. Zaradi malo slabše organizacije, so nam tekmo premaknili za 40 min – na drugo uro popoldan – pod vedno bolj žgoče sonce. Vsi žalostni, ker nismo mogli pokazati vsem, kaj znamo, smo spet zavzeli stare položaje: toda tokrat nas je bilo že na ogrevanju nekaj manj. Končno smo prišli na vrsto in z nasprotno ekipo stali na igrišču brez sodnika. Po nekaj minutnem dogovarjanju z nasprotniki, smo hoteli začeti tekmo brez delilca pravice, ki pa se je zadnji trenutek le pojavil in opravičil za zamudo: ni se mogel upreti mrzli pijači. 

Druga tekma je bila proti italjanski ekipi – selekciji furlanije, benečije in julijske krajine (SELEZIONE F.V.G.2). Tudi pri tej tekmi se je pokazalo, da je dogovor in dejanje nekaj povsem nasprotnega ter zopet podoživljali prvo tekmo: nabijanje, gaženje, ščipanje… Italijani so na začetku še nudili odpor, potem pa so popustili in nakoncu izgubili s 25:0.

2

Po še boljše odigrani tekmi (in vsi ponosni na sami sebe) smo se zasluženo odpravili pod mrzel tuš in toplo pijačo iz Pucovega avta. Sveže stuširani in dobre volje smo šli na sosednja igrišča, se družili z igralci drugih ekip in nazdravljali našim zmagam. Počakali smo še tekmo naših starih prijateljev iz Splita in si ogledali njihovo tekmo, kjer je za njih zaigral naš igralec novopečeni Dalmatinac Janko in pokazal najboljšo predstavo v celem dnevu. Zaradi kruljenja želodcev smo se morali malo pred koncem tekme odpraviti nekaj pojesti. Odpeljali smo se do Sežane, kjer je Gile vedel za eno dobro picerijo. Po najboljši pici na Primorskem, nas je naš poznavalec Goran odpeljal, še do njegovih dolgoletnih prijateljev, ki sami pridelujejo domač vinček. Prijazna družina nas je nenapovedane sprejela in nas zelo lepo pogostila: dobro vino, domača salama, dobra družba,…. Po malo daljši degustaciji smo kupili še nekaj vina za prihodnjih nekaj dni in se odpravili nazaj do našega hotela. Pred hotelom smo nadaljevali našo debato: Gile je prižigal cigare, ure so minevale s smejanjem, degustirali smo prej kupljen grozdni sok, prepevali dalmatinsko uspešnico za  Jankotta…Naposled, ko je bilo vse tiho in so bojsi že na veliko smrčali, so nekateri mladi igralci pokazali njihov način zabave: uporabili so globin in namazali po…

V soboto je bil s strani organizatorjev prost dan in tako smo si tudi mi privoščili zaslužen daljši počitek. Končno smo dočakali ta naš famozni zajtrk in videli, da prejšnji dan nismo veliko zamudili. Zanimivo je bilo videti obraze naših z globinom obarvanih soigralcev. S polnimi želodčki in očiščeni smo se odpravili s pravim starinskim tramvajem do centra Trsta, ki je bil oddaljen približno 25 minut vožnje. Nekaterim je bila vožnja zelo zanimiva, drugim manj in že so se začela dogovarjanja o povratku s taksijem. V centru smo se sprehajali in ogledovali razne znamenitosti, zgradbe, trgovine in predvsem, kje se bomo ohladili in odpočili  v tej vročini. Ne smemo pozabiti na slikanje dveh bratov z lokalnimi policisti na njihovem motorju. Ob zasedbi položaja v prijetni senci in lepem pogledu, smo se končno odžejali in je že napočil čas za povratek nazaj: mudilo se nam je na kosilo in ogled znamenite Domačije Lisjak. Na domačiji nas je pričakal lastnik Boris in nas pogostil z najboljšimi in svetovno priznanimi domačimi vini in seveda tudi z domačim narezkom. Po praznjenju steklenic in krožnikov smo se odpravili ogledati njihovo vinsko klet s posebnimi francoskimi sodi zavino. Po ogledu kleti in našem sodelovanju v pogovoru predvsem našega poznavalca Gorana smo se odpravili nazaj v jedilnico, kjer nas je že čakala topla jota in nekaj novih vin za pokušino. Po dobrem vzdušju, za katerega sta poskrbela predvsem Tonček in Gile smo še z g. Lisjakom nazdravili z domačim konjakom in se odpravili do hotela.

3

Nazaj smo šli vsak po svoji poti, zvečer pa smo se zbrali v našem hotelu. Bujo je demonstriral strokovne prijeme na »globincih«: tistih, ki so predhodno noč igrali z globinom. Po odsluženi kazni in ob ponovnem prepevanju Jankotovih pesmi, smo se pripravljali na naslednji izlet. Bujo nas je odpeljal na t.i. »osmico«, kjer so pridno skrbeli, da nismo žejni in lačni; mi pa smo z dobro voljo, predvsem pa z novimi plesnimi koraki posameznikov in skritimi pevskimi talenti nazdravljali ob petju jurišnih pesmi. Po napornem večeru smo spet vsi hitro zaspali z mislimi na naslednjo tekmo. 

Zjutraj je na obrazih že bilo vidno, da so tekme pustile velik pečat. Organizator nam je spet prestavil jutranjo tekmo, kar nam je ugajalo, saj smo imeli dovolj časa za pakiranje in uživanje v pojačanem zajtrku. Ponovno smo se z avtobusom odpravili na igrišče, le da je tokrat bila večja tišina; verjetno zato, ker smo se vozili po drugi cesti in smo bili prestrašeni, da se ne izgubimo. Našo staro mesto v senci je bilo že zasedeno, tako, da smo si morali poiskati drugo.

Tretja tekma tekmovanja je bila proti skupaj sestavljenima ekipama starih fantom iz Prage in starimi lacijci (OLD LAZIO RUGBY + OLD BOYS PRAHA). Skozi celotno igro je bila vseskozi premoč želv, ki so zasluženo zmagale z 20:5.

Posebnosti na igrišču:

- linija je ponorela

- spet smo igrali vsi od najmlajšega do mladega

- vrsta poškodovanih se je daljšala

- uživanje v igri s strani Kranjca in Makija

- peklensko vroče vreme ( v senci samo 29-30 stopinj)

- ni menjav…

- pred tekmo so pripeljali dva nosila-vozička reševalnega vozila - za vsak primer

- veliko naših navijačev na tribuni

- spličan ni hotel igrati za nasprotnike

 

Po odigrani tekmi nam jo je spet organizator zagodel in nam je naslednjo tekmo premakni na 17:00 uro, tako, da se je večina igralcev dogovorila, da se raje odpravi nazaj na »osmico« na pojedino, kakor na čakalni seznam za naslednjo tekmo, ki bi bila čez 6 ur. Odšli smo pod mrzel tuš in nazdravili s toplim šampanjcem na uspešno turnejo, ki si jo bo večina še dolgo zapomnila… 

Na koncu se še zahvaljujemo vsem, ki so nas podpirali na takšen ali drugačen način: otrokom, ženam/partnerkam, staršem, organizatorjema in predvsem sponzorjem, ki so nam omogočili ta dogodek: Carne.si, Avtomehanika Avsenik, Meta in Bazilika, Julius meinl, Spinalis, Gostilna Mrežar, Evelux, Izolator, Standom, Hiša M, Subalpinus, 3 Dim, Maccoffee.... in naj bo na svetu mir in naj vsi igrajo samo ragbi.