Dragi naš Boris,

v teh čudnih in težkih časih , ko se ves svet sooča z nevidnim sovražnikom in ko z negotovostjo zremo v prihodnost našega življenja, ko se sprašujemo, pa razmišljamo , pa spet analiziramo ….

Tvojih skrbi, bolečin in trpljenja je konec, smrt ne prizanaša nikomur še manj ne odreši nas živih. Ragbijaši se te bomo še dolgo spominjali, mi starejši v vlogi srčnega igralca in temperamentnega trenerja. Mlajši predvsem po tem, da si se za kratek čas poskušal vključiti v delo uprave kluba. Prav žal nam je, da zaradi bolezni nisi mogel postoriti še veliko koristnega v našem klubu.

Smrt ni tisto kar nas ločuje, prepričan sem da bo še mnogokrat tekla ragbijaška debata o naših rajnkih kolegih.

Badjo pogrešali te bomo!

Jasmin Suljič